V sredo so delavci zaključili z deli na krožišču pri izolski komunali, prek katerega se bo najhitreje dostopalo do izolske vpadnice in s tem do hitre ceste proti Kopru. Krožišča sicer še ne bodo takoj odprli, saj morajo na občini počakati na uporabno dovoljenje. Vlogo zanj bodo predvidoma vložili v prihodnjem tednu.

Mikroorganizmi v morju so najbolj številčni, najbolj produktivni in raznoliki. Če bomo poznali njihovo število in razumeli njihovo funkcijo, bo lažje napovedati odziv morskih ekosistemov na klimatske spremembe.

Izolska župnija ima v Livadah v lasti skoraj 2000 kvadratnih metrov zemljišč, tudi zelenico ob bloku na Marušičevi 3, kjer je pred kratkim posekala šest borovcev. Za tak poseg so se odločili, ker jih je na nevarna drevesa opozoril upravnik bloka, pravi župnik Janez Kobal.

Po več kot petmesečnem premoru so izolsko krožišče pri Komunali, ki bo omogočalo dostop do hitre ceste Koper-Izola, vendarle spet začeli graditi. Občina pričakuje, da ga bo koprski Grafist končal še ta mesec in da bo 1. februarja po njem že stekel promet. Če bi občina pravočasno zaprosila za gradbeno dovoljenje, bi bilo krožišče nared že avgusta.

V vseh štirih istrskih občinah ustvarijo gospodinjstva približno 36.500 ton odpadkov na leto. Dobrih 16.000 ton jih zberejo po ločenih frakcijah, preostalih 20.000 ton ostankov pa komunalna podjetja razvozijo po vsej državi. Najdlje, vse do Gradca v Avstriji, se peljejo odpadki iz Izole. Letos pa se obeta nekaj sprememb.

Zid na izolskem valobranu tri, ki so ga Ribari konec oktobra pobarvali v modro, bo takšen tudi ostal. Občina in Komunala, ki upravlja z njim, ga ne bosta vnovič odeli v sivo. Tako so se odločili na ljubo navijaškega društva Ribari, ki deluje že 25 let ter združuje več kot 300 članov in podpornikov. Ti so si izbrali modro, ker velja za barvo Izolanov pa tudi njihovega rokometnega društva in nogometnega kluba.

V izolski občini so bogatejši za prvo javno elektro-polnilno postajo, ki so jo uredili na parkirišču pri ladjedelnici. Gre za zadnji ukrep, ki jih v občini sprejemajo v skrbi za okolje, dosledni pa so tudi glede vozil v občinskem voznem parku.

Po prvotnih napovedih bi moralo novo krožišče pri izolski komunali, na novi upadnici s hitre ceste, stati že avgusta. A zapletlo se je z gradbenim dovoljenjem, zato so opozicijski občinski svetniki od župana Igorja Kolenca terjali pojasnila, ki so jih dobili na četrtkovi seji. Zadeva je zdaj v rokah stranskih udeležencev.

“Gradnjo krožišča pri Komunali smo predvideli v okviru vzdrževalnih del v javno korist, kar dopušča zakon o cestah. Ker smo načrtovali, da ga bomo zgradili že v dobrem mesecu, pa smo zaprli del Industrijske ceste,” je na današnji seji izolskega občinskega sveta pojasnjeval Tomaž Umek, vodja urada za gospodarske dejavnosti, investicije in komunalni razvoj.

Koprska občina bo svoj del obalne ceste Koper-Izola vrnila državi, v Izoli pa tega ne nameravajo storiti. Poraja se torej pravno-formalno vprašanje, ali država v takšnem primeru lahko prevzame cesto, pa tudi, ali je ta zdaj res občinska. Občini sta z državo sklenili primopredajni zapisnik o prenosu vzdrževanja javne ceste, vendar spremembe doslej še nista vnesli v odlok o kategorizaciji občinskih cest.

Sestanek na ministrstvu za infrastrukturo, ki se ga je minuli teden udeležil koprski župan Boris Popovič, je slednjega tako razočaral, da je v ponedeljek napovedal vrnitev obalne ceste med Koprom in Izolo državi. Meni namreč, da brez lokalnih vinjet ceste ob morju nima smisla preurejati v enosmerno oziroma bi to privedlo do kolon vozil čez Markovec. Na ministrstvu stvari mirijo in pravijo, da je minister dejal, da lokalnih vinjet ne bo letos, optimistični očitno ostajajo tudi v izolski občini.

“Obalne ceste med Koprom in Izolo konec marca ne bomo preuredili v enosmerno, leta 2017 pa je ne bomo zaprli. Naj ostane takšna, kot je. Vrnili jo bomo državi in naj jo država ureja,” je včeraj presenetil koprski župan Boris Popovič. Informacijo je podal na srečanju s predstavniki krajevnih skupnosti Semedela, Za gradom, Žusterna in Olmo-Prisoje.