nov uporabnik
pozabljeno geslo
RSS Izola.infoIzola.info na TwitterjuIzola.info na Facebooku
Izola.info 
Novice Napovednik Imenik Placi Ustanove Izolani Podjetja Gostinstvo Turizem Vpis
Pogovor z Natašo Fajon

V Istri ni nikoli dolgčas

Četrtek, 10. September 2015
Septembra in oktobra stene knjižnice krasijo fotografije Nataša Fajon. Z razstavo pod naslovom »V Istri ni nikoli dolgčas« se je tako udeležila Dnevov evropske kulturne dediščine, ki so bili leta 2015 posvečeni praznikom in praznovanju. V foto objektiv je ujela utrinke s praznovanj v mestih in zaledju Istre. Prosili smo jo za pogovor.
V Istri ni nikoli dolgčas
Nataša, doma si iz Izole. Tu si končala OŠ in srednjo šolo, potem pa doštudirala psihologijo na FF v LJ. Kako pa je vse to povezano s Piranom in fotografijo?

Moram popraviti, študija še nisem zaključila, par izpitov me že dolgo ločuje od cilja. V Ljubljano sem odšla z osemnajstimi leti, tam več kot desetletje delala v oglaševalski agenciji Pristop, nato pa sem pred šestimi leti spoznala bodočega moža, ki se je takrat ravno naselil v Piranu. Torej me je v Piran pripeljala ljubezen. O povezavi med psihologijo in fotografijo nisem nikoli razmišljala, mislim pa, da imata veliko skupnega. Zanimanje za svet, ljudi, za podrobnosti, posebnosti. Za kakšno globljo povezanost bi najbrž bila potrebna samoanaliza, psihologi pa smo znani po tem, da veliko raje analiziramo druge kot sebe …


Kaj te v Piranu in na istrskem podeželju najbolj pritegne?

Piran je pač posebno mestece, tega nihče ne more zanikati. Nikoli nisem pomislila, da bom enkrat pristala med njegovimi ozkimi, včasih utesnjenimi ulicami. Moram priznati, da mu pridih preteklosti, ki ga je moč čutiti skoraj na vsakem koraku, daje tisti čar, zaradi katerega se marsikdo zaljubi vanj.

Osebno mi je istrsko podeželje bližje ravno zaradi tega pridiha. Zdi se mi namreč, da tam ljudje še danes živijo v skladu z njim. Vsaj veliko bolj kot v mestih. Stare, kamnite hiše, katerih zidovi skrbno čuvajo številne spomine na drugačne čase, prijazni ljudje, ki kljub moderni nenaklonjenosti do podeželskega načina življenja še vedno vztrajajo pri njegovem ohranjanju, ki te odprtih rok sprejmejo medse in s posebnim žarom v očeh pripovedujejo zgodbe o svojih prednikih, minulih časih, ti ponudijo doma pridelano žlahtno kapljico in dobrote domačega ognjišča. Človek dobi občutek, da se je tam čas ustavil ali pa vsaj teče počasneje.


Za svojo prvo razstavo si izbrala praznično Istro. Rada praznuješ? Kateri so tvoji najljubši prazniki?

Praznično Istro sem izbrala, ker je tema letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, v okviru katerih bo razstava tudi predstavljena, praznovanje. Pod tem pojmom si poleg tistih običajnih praznikov, ki jih praznujemo vsi, predstavljam še marsikaj. Zato je rdeča nit razstave ta, da so vse fotografije nastale na različnih praznikih v Istri, s katerimi obujajo stare običaje in ohranjajo kulturno dediščino tega področja. Sama najraje obeležujem najrazličnejše obletnice. Mož je kar dolgo le debelo gledal, ko sem mu skoraj vsak mesec čestitala za kakšno. Zdaj se je že navadil, pa tudi staram se in kdaj na to celo pozabim...


Na razstavljenih fotografijah si ujela bolj drobce, utrinke s praznikov kot neko širšo sliko. Si načrtno fotografirala take detajle ali si te motive izbrala prav za razstavo v izolski knjižnici?

Detajli so najpogostejši motiv mojih fotografij. Zdi se mi, da velikokrat povedo več o celoti. Roke o človeku, list o drevesu, okno o hiši … Spodbujajo domišljijo in miselni tok.


Se motim ali si hotela prikazati, kako lahko življenje slavijo in praznujejo tudi cvetoča češnja, labodi v objemu, muca na dvorišču?

Tako je. Ko se češnja odene v cvetove, praznuje pomlad, živali prav tako slavijo medsebojno naklonjenost, muca … od saj umazana muca z razstave pa je življenje slavila dobesedno, saj sem jo ujela po požaru, ki je prizadel škver v Seči. Življenje in nov začetek. Skušala sem prikazati praznovanje z zelo različnih zornih kotov.


Nekaj fotografij je s praznikov v Piranu, druge so ujele dogajanje v zaledju. Lahko poveš, katere vasi vse si obiskala in katerih praznikov si se udeležila?

Uf, veliko jih je bilo. Vse fotografije niso pristale na razstavi, ker bi jih bilo preveč. Poleg solinarskega praznika, na katerem fotografiram, odkar sem prišla v Piran, sem se z objektivom potepala še po slovenskem zaledju ter hrvaški Istri in obiskala Subotino v Buzetu, Legendfest v Pićanu, praznik vina in česna v Novi vasi, praznik olja in bledeža v Padni, praznik oljk, vina in rib v Izoli, ex-tempore v Grožnjanu, Festival obzidja v Piranu, praznik tartufov v Gradinu, krajevne praznike v Abitantih, Motovunu, Pazinu. Lahko bi še dolgo naštevala …


Dokumentirala si tudi glasbene dogodke. Imaš rada glasbo in kako je tvoje življenje povezano z glasbo?

V mojem življenju je igrala veliko vlogo. Mislim, da jo pri vseh nas, le da se eni bolj od drugih zavedamo njene prisotnosti. Zame je predstavljala tisti skriti, intimen svet, kjer sem vedno bila na varnem. Brez nje bi veliko težje odraščala, vztrajala in trmarila v odločilnih trenutkih, gotovo bi naredila tudi več neumnosti, kot sem jih ...
Glede na to, da sem poročena z glasbenikom, bi lahko rekli, da mi je prinesla celo ljubezen. Ne vem, zakaj nikomur še ni padlo na pamet, da jo vključi med nasvete za zdravo življenje. Vsaj toliko, če ne še bolj, je pomembna kot vsakodnevna telovadba, zdrava prehrana in podobno, pa še ne redi in ne terja napora.


Fotografirala si tudi ljudi pri delu: kovača pri nakovalu, ženske pri pletenju nogavic, ribiča pri šivanju mrež. So bili ti ljudje le del prazničnega dogajanja, kjer so prikazali svoje veščine kot turistično in folklorno zanimivost? Ali so morda ta opravila še vedno del njihovega vsakdanjega življenja?

Prikazi starih opravil so bili večinoma del prazničnega programa, na srečo pa sem spoznala in fotografirala tudi nekaj ljudi, ki podobna dela še vedno opravljajo na tradicionalni način ter svoje znanje prenašajo na mlajši rod. Upam, da to ne zamre. Če se vsaj ena od mnogih napovedi črnih scenarijev uresniči, nam bodo marsikatere stare veščine še kako prav prišle …


Prikazala si tudi družabne igre, kot so karte in mora. Lahko poveš kaj o tem?

Raje opazujem kot igram. V otroštvu in mladosti so bile te igre stalnica preživljanja prostega časa, a sem bila vedno preveč občutljiva na povišane glasove, ko je kdo naredil napačno potezo, tako da sem se jim, če je le bilo mogoče, izognila. Moro giapponese pa sem rada igrala. Ker sem jo odlično obvladala in vedno zmagovala ...


Baletko si ujela v trenutku, ko je naredila obrat v zraku. Kako ti je to uspelo?

Hvala za to vprašanje. Dokazuje namreč, da fotografija ponuja različne interpretacije, kar je bil tudi njen namen.


Ob vodnjaku sredi vasi je zbrana gruča ljudi, ki pozorno poslušajo dekle s klobukom na glavi. Si ujela njeno pripoved? Kje se je to dogajalo?

Pripovedovanja pravljic sem se udeležila v okviru festivala legend, ljudskih zgodb in mitov Istre v čudovitem mestecu Pićan na Hrvaškem. Legendfest organizirajo že deseto leto, na njem pa skozi predstave prikažejo zgodbe o štrigah in štrigonih, zmajih, velikanih in drugih pravljičnih bitjih. Zgodba, ki jo je pripovedovalo dekle s klobukom, je govorila o dveh bratih, hudobnem in dobrem, ki sta se borila za nasledstvo. Kot se za pravljico spodobi, je dobro seveda premagalo zlo. V pripoved je Maja vključila tudi občinstvo in za vlogo sivega volka izbrala mojega moža. Vsi smo se smejali, ko je moral vsakih nekaj minut na vse štiri in ponuditi hrbet različnim jezdecem.


Na nekaterih fotografijah pa so prikazani kar arhitekturni detajli. Tako je ob stare škure postavljen rdeč cvet… Praznujejo tudi hiše?

Ko fotografiram stare hiše, mi v oči najprej padejo okna. Skoraj vsaka hiša ima svoja, drugačna od drugih hiš. Nekatera so tako posebna, da v njih vidim neko simboliko. Na tej fotografiji so škure zaprte, nanje je pribita deska, poleg njih pa cveti vrtnica. Morda čaka, da jih nekdo odpre. Šele potem bo praznovala …


Na eni od fotografij je razpelo s Križanim. Kaj ti pomeni?

Razpelo je povezano z mnogimi prazniki, ki so jih slavili nekoč in jih slavijo še danes. Nekateri križi zaradi svoje estetike pritegnejo mojo pozornost in pristanejo na fotografiji. Razpelo na razstavi pa se je dobro zlilo v kompozicijo z Rambom Amadeusom in Chrisom Jaggerjem. Interpretacija je prepuščena gledalcu.


Nekatere fotografije so črno bele, večina je barvnih. Si se načrtno tako odločila in zakaj?

Črno-bele fotografije imam najraje. Barve so zvite, velikokrat te "okrog prinesejo", hitro zavedejo. Barvna fotografija je bolj zasičena, zato lahko gledalcu veliko stvari uide. Pri črno-beli pa igra svetlobe in senc motiv tako poudari, da opazimo več podrobnosti. Ker so se take fotografije delale v preteklosti, pa nosijo s seboj tudi občutek nostalgije in hrepenenja, kar nehote vzbuja neko simpatijo.


Izbrala si tudi kar velik format. To je gotovo povezano z velikimi stroški. Načrtuješ še kakšno razstavo v prihodnosti?

Večje je boljše ali kako že pravijo ... Strošek ni bil zanemarljiv, a za kavo in cigarete je v družinskem proračunu menda še ostalo. Naslednja razstava naj bi bila v Piranu. Da se ne bi večna vojna med krajema ponovno zaostrila …


Kaj pa, če bo hotel kateri od obiskovalcev kupiti kakšno fotografijo?

Lahko se zmenimo za popust na količino ... Vabim bodoče kupce, da se množično oglasijo preko e-maila, na naslov natasa@studiosf.org.


Nataša, ti tudi pišeš za različne časopise. Lahko ugibam, da je tvoja najljubša tema Istra?

Vedno rada pišem o stvareh, ki me pritegnejo. Pritegnejo pa me zelo različne zgodbe. Če so le pozitivne. Obrabljena fraza, vem, a če bo tale intervju predolg, ga ne bo nihče prebral …


Kako pa se bo nadaljevala Avantura v zaledju Istre?

Težko rečem. Naš "band" je razpadel zaradi Igorjevih (Igor Bizjan) zdravstvenih težav, vožnja po vaških strminah pa je tudi uničila »auspuh« našega avantur-mobila. Izpušna cev je zamenljiva, novega člana pa še nismo uspeli najti, ker je Igor zaradi svojih edinstvenih lastnosti zelo težko nadomestljiv.


Nataša, hvala za pogovor in za čudovito razstavo. Naj ji sledi še veliko drugih!

Iskrena hvala za povabilo.


Vprašanja je postavljala Špela Pahor


Izola.info
Tagi:
Prijavi napako
Zadnje novice v kategoriji Družba:
Sobota, 17. September 2016
Ladjedelnica spet na dražbo, tokrat z zniževanjem izklicne cene
Polovica območja pri izolski ladjedelnici bo konec oktobra spet na dražbi, tokrat z zniževanjem izklicne cene. Gre za del, ki ga prodaja stečajna upraviteljica Kraškega zidarja....
Primorske novice > Družba
Ponedeljek, 12. September 2016
Kazni letijo v nabiralnike
Merilci hitrosti ob eni od izolskih osnovnih šol – občina je pred začetkom letošnjega šolskega leta namestila tri ohišja za stacionarne radarje na Prešernovi cesti ob OŠ Vojke...
Regional Obala > Družba
Četrtek, 8. September 2016
“Eni se res trudijo ... nekateri pa so celo nesramni”
Siniša Dabič je voznik manjšega komunalnega vozila za ločeno zbiranje odpadkov pri Komunali Izola. Pobira tudi pomije in odpadno olje iz restavracij. Njegov delavnik traja od ponedeljka...
Regional Obala > Družba
Sreda, 7. September 2016
Dars bo preučil predlog o izločitvi predora Markovec iz vinjetnega sistema
Ministrstvo za infrastrukturo je Dars zaprosilo za mnenje o predlaganih spremembah vladne uredbe o kategorizaciji državnih cest, s katerimi bi predor Markovec izločiti iz vinjetnega...
Primorske novice > Družba
Torek, 6. September 2016
Uporabniki zelo zadovoljni s Komunalo Izola
Uporabniki so zelo zadovoljni s storitvami Komunale Izola, kažejo rezultati letošnje ankete. Skupna ocena več kot 1.176 anketirancev (od tega okoli 543 občanov in 633 učencev Izolskih...
Regional Obala > Družba
Torek, 6. September 2016
V Izolo se vrača BunkerFest
Mladina iz zakloniščnega prostora "Bunker" v Jagodju se na glasbene odre letnega kina Arrigoni v Izoli ponovno vrača v petek, 9. septembra, s III. Open Air festivalom, ki bo tudi letos...
Regional Obala > Družba
Žirija izbrala »Houston, imamo problem!«, občinstvo pa »Pojdi z mano«
Žirija izbrala »Houston, imamo problem!«, občinstvo pa »Pojdi z mano« · V nedeljo se je v portoroškem Avditoriju zaključil 19. Festival slovenskega filma. Letošnja filmska bera je obsegala 96 filmov, med katerimi se...
Izola.info > Kultura
Badjurova nagrada Dušanu Milavcu naznanila začetek Festivala slovenskega filma
Badjurova nagrada Dušanu Milavcu naznanila začetek Festivala slovenskega filma · Včeraj zvečer se je s tradicionalno podelitvijo nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filma, v portoroškem Avditoriju začela...
Izola.info > Kultura
Vasilij Žbogar v Riu osvojil srebrno olimpijsko medaljo!
Vasilij Žbogar v Riu osvojil srebrno olimpijsko medaljo! · Izolski jadralec Vasilij Žbogar je v današnji regati za medalje na olimpijskem jadralnem polju Pão de Açucar v Riu osvojil 6. mesto in Sloveniji...
Izola.info > Šport
18. Festival slovenskega filma prinaša rekordno bero filmskih užitkov
18. Festival slovenskega filma prinaša rekordno bero filmskih užitkov · Polnoletnost Festivala slovenskega filma je včeraj v portoroškem Avditoriju naznanila uvodna festivalska projekcija celovečernega filma Jana...
Izola.info > Kultura
Ana Desetnica že tretje leto na izolskih ulicah
Ana Desetnica že tretje leto na izolskih ulicah · V letu 2015 bo mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, v sodelovanju s številnimi lokalnimi soorganizatorji prisoten v 13-ih...
Izola.info > Kultura
Fantastična filmska doživetja 11. Kino Otoka
Fantastična filmska doživetja 11. Kino Otoka · V Izoli se je včeraj končal 11. mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema. Festival, ki v naše mesto vsako leto prinaša obilico...
Izola.info > Družba