nov uporabnik
pozabljeno geslo
RSS Izola.infoIzola.info na TwitterjuIzola.info na Facebooku
Izola.info 
Novice Napovednik Imenik Placi Ustanove Izolani Podjetja Gostinstvo Turizem Vpis
Intervju: Lorena Pahović

Čas je, da ponovno postanemo mušketirji!

Četrtek, 21. Maj 2015
V petek 22. maja bo ob 19. uri v čitalnici Mestne knjižnice Izola NLP coach Lorena Pahović spregovorila o ustvarjanju varnega okolja za razvoj človeških potencialov. Temo bo predavateljica predstavila v Tednu vseživljenjskega učenja, ki letos poteka v okviru Evropskega leta za razvoj in pod sloganom »Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost«.
Čas je, da ponovno postanemo mušketirji!
Pred petkovim srečanjem v knjižnici sva se s predavateljico sestali na kratkem neformalnem klepetu, v katerem sva odkrivali ugodne in manj ugodne posebnosti časa, v katerem živimo in delamo. Iz pogovora je nastal zanimiv intervju za bralce spletne strani Izola.Info.

Tema vašega predavanja bo torej ustvarjanje varnega okolja za razvoj človeških potencialov. Zakaj menite, da je varno okolje tako zelo pomembno pri razvoju človeških potencialov in kako to, da ste se odločili, da boste predstavili ravno to temo glede na to, da je spekter vašega delovanja zelo širok?
Človeška vrsta ne bi nikoli preživela, kaj šele tako uspevala, če se ne bi naši predniki združevali v skupine in tvorili močne kroge varnosti, znotraj katerega so si člani pomagali in sodelovali ter se uspešno soočali z zunanjimi nevarnostmi. V vseh 50 tisoč letih se ljudje nismo veliko spremenili, spremenilo se je samo naše okolje. Potreba po varnosti in pripadnosti še vedno ostaja na prvem mestu.

V naši družbi postaja varnost vedno bolj nedosegljiv cilj. Redna služba je že skoraj zgodovinski pojem. Močna socialna mreža ni nekaj samoumevnega. Veliko ljudi je odrinjenih na rob družbe, osamljenih in obupanih. Individualizem in tekmovalnost so postali bolj cenjeni in zaželeni kot skupinski duh in sodelovanje. Prevladalo je prepričanje, da je uspeh individualen šport. Če ne uspeš, si kriv sam.
Moj namen je ljudi ponovno spomniti, čeprav verjamem, da to v sebi vsi vemo in čutimo, da smo ljudje timski igralci. Da se naš polni potencial sprosti, ko smo del skupine, kjer čutimo varnost in pripadnost. Da ni problem v ljudeh, ampak v odtujenem in tekmovalnem okolju, ki iz nas izvabi slabo plat. Čas je, da ponovno začnemo ustvarjati okolja, v katerih ljudje naravno in spontano uspevajo in so srečni.


Pred leti ste tudi sami zapustili varen pristan redne zaposlitve ter se podali tako rekoč v negotove vode, kar je zlasti za današnje čase precej drzno dejanje. Ste kdaj obžalovali izgubljeno varnost, na primer varnost rednega dohodka?
Vsak premik iz območja ugodja je boleč. Tudi sama sem »krvavela« na različne načine, vendar sem bila pripravljena plačati ceno za novo življenjsko poglavje. Vem, da bi me v mojem varnem pristanu pojedlo obžalovanje za izgubljeno možnostjo. Vsekakor pa se brez podpore in spodbude moje čudovite družine in prijateljev ne bi upala podati v to avanturo. Pa smo spet pri varnosti!


Na kakšen način človek gradi, ali lahko zgradi, notranji občutek varnosti? Kateri so tisti ključni dejavniki, ki pripomorejo k temu, da se človek počuti varnega, na primer v službi, doma, ne nazadnje tudi na ulici?
Rodimo se kot nebogljena bitja, povsem odvisni od skrbi odraslih oseb. Notranji občutek varnosti začnemo graditi že takrat. Bolj kot se otrok počuti varen, bolj pogumno raziskuje svojo okolico, ker ve, da se lahko kadarkoli vrne v varen pristan. Na srečo se lahko tudi osebe, ki niso imele tovrstne varnosti tega naučijo skozi druge pomembne odnose kasneje v življenju (partner, prijatelj, terapevt).
Ko smo zaskrbljeni in prestrašeni, se potegnemo vase in skrčimo svoj svet. Če želimo občutiti več varnosti, se moramo odpreti proti svetu. Videti, kaj se dogaja okoli nas, slišati zgodbe drugih ljudi. Takrat se naš svet razširi in naša osebna zaskrbljenost in problemi zmanjšajo. Če želimo povečati svoj občutek varnosti, se moramo več srečevati z ljudmi in se združevati.


Obstajajo mehanizmi, s katerimi lahko ta notranji občutek varnosti krepimo?
Obstajajo različne tehnike in orodja, ki nam lahko pomagajo umiriti notranji vihar čustev in nam povrniti občutek varnosti in gotovosti. Pomembno se je fokusirati na svari, ki so v naši moči in ne skušati nadzorovati tistih, ki to niso.


Kaj pa vrednote in prepričanja – ali nam lahko ta na dolgi rok nudijo največjo varnost?
Seveda, ko najdemo ljudi, ki delijo naša prepričanja in vrednote se počutimo varno, razumljeno in sprejeto. Naši najboljši prijatelji delijo naše vrednote in prepričanja. Ko naletimo na človeka ali skupino, ki nam želi vsiliti svoje prepričanje ali vrednote, se upremo z vsemi močmi. Prav tako bi morale delovne organizacije iskati svoje zaposlene na podlagi vrednot in prepričanj in ne samo na podlagi diplom in delovnih izkušenj. Ko ljudje verjamejo isto kot njihov vodja , so pripravljeni dati kri in znoj, da dosežejo skupno vizijo. Ja vsekakor, na dolgi rok smo najbolj varni, ko smo obkroženi z ljudmi, ki delijo naša prepričanja in vrednote!


Dostop do svetovnega spleta nam je nedvomno v marsičem olajšal življenje. Ne nazadnje sva se tudi midve dogovorili za ta klepet in intervju po elektronski pošti, ki je učinkovito, zlasti pa hitro sredstvo sporočanja. Pa vendar, do katere mere je raba informacijsko-komunikacijske tehnologije varna? (kje se skrivajo pasti; ali družabna omrežju družijo ali razdružujejo ljudi?)
Svetovni splet nam je olajšal življenje in odprl številne možnosti, o katerih so lahko prejšnje generacije samo sanjale. Pa vendar ima virtualni svet tudi svojo temno plat, katere razsežnost bomo uvideli šele čez nekaj let. Tehnologija se prehitro razvija, da bi sproti ugotavljali, kako vpliva na kakovost naših življenj in na dobrobit prihodnih generacij. To je eksperiment, ki poteka v živo po celem svetu. Najbolj me skrbi varnost otrok in mladostnikov, ki jim prevelika izpostavljenost virtualnemu svetu ogroža zdrav razvoj na različne načine.

Največji poklon, ki ga lahko daš sočloveku je to, da mu podariš svojo 100% pozornost. Če pogledate pozorno okoli sebe, boste hitro opazili, da mladi zaljubljenci raje pregledujejo svoj status na FB na svojem pametnem telefonu, kot se zazrejo v oči svojega izbranca ali izbranke. Žal postajajo pametni telefoni bolj pomembni in zanimivi, kot človek iz krvi in mesa, ki nam stoji naproti. Socialna omrežja so lahko uporabno in zabavno orodje, še posebej, če želimo ohraniti stike z družinskimi člani ali prijatelji, ki so daleč stran. Pravo in iskreno bližino pa lahko zgradimo samo s pogovorom v štiri oči, objemom, pozornim poslušanjem in skrbno izbranimi besedami, solzami in smehom...


Tudi moto »Vsi za enega, eden za vse« že preveč časa ni več aktualen v naši družbi. Nadomestil ga je moto »Poskrbi zase in pri tem se ne oziraj na druge«. Kako vi vidite, doživljate to situacijo?
To je vsekakor recept za katastrofo. Kot sem že poudarila smo ljudje ustvarjeni, da skupaj premagujemo zunanje nevarnosti. Kot posamezniki ne zmoremo veliko, kot skupina pa lahko premagamo vse ovire. Žal je razvoj tehnologije in blagostanje prineslo utvaro, da zmoremo sami, da smo samozadostni. Dobra stran ekonomske krize je vsekakor to, da so ljudje primorane ponovno bolj sodelovati in si pomagati.
Na Islandiji so ljudje v času ekonomske krize ponovno spoznali pravo vrednost odnosov. Sedeli so ob kozarcu vode in se pogovarjali ter tudi »brez piva in večerje v prestižni restavraciji« bili srečni. Skozi vso zgodovino so se ljudje soočali z raznimi nevarnostmi in tako bo tudi v bodoče. Probleme, ki nam jih servira sodoben svet bomo uspeli rešili samo, če bomo ponovno združili svoje moči. Čas je, da ponovno postanemo mušketirji!


Komu je torej jutrišnje predavanje namenjeno?
Predavanje je namenjeno vodjem , ki želijo v svojih timih imeti samoiniciativne in notranje motivirane zaposlene, ki so pri svojem delu inovativni in ustvarjalni. Zaposlenim, ki želijo na svojem delovnem mestu občutiti več varnosti in izpolnjenosti. Staršem, ki želijo, da njihovi otroci zrastejo v odgovorne, srečne in sočutne odrasle osebe. Navsezadnje vsem, ki želijo živeti v bolj prijazni, sodelujoči in varni družbi.


Ker obeležujemo Teden vseživljenjskega učenja, ne morem mimo vprašanja, kako se sami vseživljenjsko izobražujete? Kaj vas žene naprej, da ste vseskozi radovedni, ustvarjalni, motivirani za učenje?
Naučila sem se, da je ves svet učilnica. Trudim se biti pozorna in prisotna v trenutku in se učiti od ljudi, narave, umetnosti,… Moja največja ljubezen so vsekakor ljudje. Ponosna sem na našo vrsto, fascinirana nad vsem, kar smo dosegli. Nenehno iščem nova znanja, ki mi pomagajo razumeti ljudi in jih še bolj podpreti, da živijo izpolnjena življenja. Najraje obiskujem delavnice, kjer imam možnost srečevati nove ljudi. Rada e udeležujem tudi predstavitev na borzi znanja v izolski mestni knjižnici. Zato sem se tudi odločila, da predstavim svoje delo. Knjige so prav tako moje dnevne spremljevalke.


Imate kakšen poseben moto, ali kakšno afirmacijo, s katero se v življenju bodrite in sami sebe spodbujate?
Ja, kar nekaj jih imam na zalogi za različne situacije. Vsekakor pa imam še posebej rada naslednji: Najboljši del življenja je pred menoj! ter »Življenje je lepo«.

Hvala za navdihujoč pogovor.
Hvala vam, ker ste ustvarila varno in zabavno okolje za najin pogovor.


Z Loreno Pahović sem se pogovarjala Ksenija Orel.
Izola.info
Tagi:
Prijavi napako
Zadnje novice v kategoriji Družba:
Sobota, 17. September 2016
Ladjedelnica spet na dražbo, tokrat z zniževanjem izklicne cene
Polovica območja pri izolski ladjedelnici bo konec oktobra spet na dražbi, tokrat z zniževanjem izklicne cene. Gre za del, ki ga prodaja stečajna upraviteljica Kraškega zidarja....
Primorske novice > Družba
Ponedeljek, 12. September 2016
Kazni letijo v nabiralnike
Merilci hitrosti ob eni od izolskih osnovnih šol – občina je pred začetkom letošnjega šolskega leta namestila tri ohišja za stacionarne radarje na Prešernovi cesti ob OŠ Vojke...
Regional Obala > Družba
Četrtek, 8. September 2016
“Eni se res trudijo ... nekateri pa so celo nesramni”
Siniša Dabič je voznik manjšega komunalnega vozila za ločeno zbiranje odpadkov pri Komunali Izola. Pobira tudi pomije in odpadno olje iz restavracij. Njegov delavnik traja od ponedeljka...
Regional Obala > Družba
Sreda, 7. September 2016
Dars bo preučil predlog o izločitvi predora Markovec iz vinjetnega sistema
Ministrstvo za infrastrukturo je Dars zaprosilo za mnenje o predlaganih spremembah vladne uredbe o kategorizaciji državnih cest, s katerimi bi predor Markovec izločiti iz vinjetnega...
Primorske novice > Družba
Torek, 6. September 2016
Uporabniki zelo zadovoljni s Komunalo Izola
Uporabniki so zelo zadovoljni s storitvami Komunale Izola, kažejo rezultati letošnje ankete. Skupna ocena več kot 1.176 anketirancev (od tega okoli 543 občanov in 633 učencev Izolskih...
Regional Obala > Družba
Torek, 6. September 2016
V Izolo se vrača BunkerFest
Mladina iz zakloniščnega prostora "Bunker" v Jagodju se na glasbene odre letnega kina Arrigoni v Izoli ponovno vrača v petek, 9. septembra, s III. Open Air festivalom, ki bo tudi letos...
Regional Obala > Družba
Žirija izbrala »Houston, imamo problem!«, občinstvo pa »Pojdi z mano«
Žirija izbrala »Houston, imamo problem!«, občinstvo pa »Pojdi z mano« · V nedeljo se je v portoroškem Avditoriju zaključil 19. Festival slovenskega filma. Letošnja filmska bera je obsegala 96 filmov, med katerimi se...
Izola.info > Kultura
Badjurova nagrada Dušanu Milavcu naznanila začetek Festivala slovenskega filma
Badjurova nagrada Dušanu Milavcu naznanila začetek Festivala slovenskega filma · Včeraj zvečer se je s tradicionalno podelitvijo nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filma, v portoroškem Avditoriju začela...
Izola.info > Kultura
Vasilij Žbogar v Riu osvojil srebrno olimpijsko medaljo!
Vasilij Žbogar v Riu osvojil srebrno olimpijsko medaljo! · Izolski jadralec Vasilij Žbogar je v današnji regati za medalje na olimpijskem jadralnem polju Pão de Açucar v Riu osvojil 6. mesto in Sloveniji...
Izola.info > Šport
18. Festival slovenskega filma prinaša rekordno bero filmskih užitkov
18. Festival slovenskega filma prinaša rekordno bero filmskih užitkov · Polnoletnost Festivala slovenskega filma je včeraj v portoroškem Avditoriju naznanila uvodna festivalska projekcija celovečernega filma Jana...
Izola.info > Kultura
V Istri ni nikoli dolgčas
V Istri ni nikoli dolgčas · Septembra in oktobra stene knjižnice krasijo fotografije Nataša Fajon. Z razstavo pod naslovom »V Istri ni nikoli dolgčas« se je tako udeležila...
Izola.info > Družba
Ana Desetnica že tretje leto na izolskih ulicah
Ana Desetnica že tretje leto na izolskih ulicah · V letu 2015 bo mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, v sodelovanju s številnimi lokalnimi soorganizatorji prisoten v 13-ih...
Izola.info > Kultura